Na modri podlagi bi lahko pričakal celo čisto povprečen konec sveta. Še posebej, če bi mi družbo delal kak Duracell zajec.
Na pol ležim in potujem. Maham vsemu v pozdrav. Z nasmeškom za na steno sobe s pogledom na Death Valley. Ostalo spregledam. Obrazov se spomnim na pol. Drugo polovico dneva si pa pletem križanko iz razstav tišine. Če vse to ne uspe, te pa odpeljem na lepše.
Samo še po čike skočim.
Please enable Javascript and Flash to view this Flash video.
Zapisano pod: Osebno
